Dolomiti 2024 1. del (Tri Cine)

Tri Cine

Letos sva za poletno destinacijo izbrala Dolomite. Dopust sva začela pod Tremi Cinami, ki so se zdele logistično najlažja stena, glede na bližino in udobnost parkirišča. Peter je želel že prvi dan v severno steno velike cine, jaz pa sem želela za začetek splezat kaj krajšega in manj napornega, tako da sva se na koncu odločila za Gelbe mauer v mali cini. Glede na to, da naju je v južni steni cel dan zeblo v megli in vetru sva se verjetno odločila pravilno.

Razgled s parkirišča

Prva noč v avtu

Mala Cina, Prima ballerina 7b, 345m

Zjutraj sva se zgodaj zbudila, spakirala za plezat in odpravila pod steno. Ker sva mislila, da naju čaka sončen dan v južni steni, sva namesto puhice s sabo vzela kremo za sončenje in sončna očala. V vodničku iz leta 2009, ki sva si ga sposodila od Davida je Gelbe mauer prva smer levo od Gelbe kante, tako da pod steno nisva preveč razmišljala in se zagnala po prvi liniji svedrovcev levo od raza. Da plezava napačno smer sva ugotovila šele po nekje šestih raztežajih, ko sva opazila, da je ena smer bolj levo precej bolj bela od najine. Ker se meni ni zdelo preveč kul zaviti v Gelbe mauer, sva nadaljevala po neznani smeri. Šele zvečer sva ugotovila, da sva plezala smer Prima ballerina z oceno 7b, in da sem si pred odhodom smer že ogledala na planet mountain in celo naredila screenshot skice. Smer je verjetno precej podobna Gelbe mauer, ima tudi strehico v zgornjem delu stene. Glede na to, da sva mislila, da plezava 7a+, so tudi ocene raztežajev precej prijazne. Čeprav sva plezala v južni steni, sva imela v tej smeri daleč najbolj mrzle razmere na celem tripu. Ker sva se opremila za vročino naju je cel dan treslo na štantih in nohtalo med plezanjem. Še dobro, da nisva šla v severno steno.

Kavica z razgledom

Pogled na južno steno Male Cine

Prvič in zadnjič, da sem potejpala prst na tem tripu.

Začetek megle. V najtežjem raztežaju je iz štanta kapljal kondenz. Huda razmera v glavnem.

Če ti zanohta, je itak vse isto težko.

Proti vrhu sva dobila celo nekaj sonca.

Jaz sem se tako tresla, da me je bilo strah izplezat brez varovanja.

Sneg, ki je zakompliciral sestop.

Zgodnja večerja, tudi kratke smeri imajo svoje prednosti.

Drugi dan sva si vzela kar rest day, saj sva za naslednjo smer planirala Hasse-Brandler v severni steni Velike Cine, mraz v Mali Cini pa naju je nepričakovano izčrpal, tako da sva potrebovala en dan za segret zamrznjene kosti. Kot tipična turista sva šla na sprehod okoli Cin, ki pa je služil tudi kot izvidnica za smeri v veliki in zahodni cini.

 Vrhunski set up

Zajtrk z razgledom

foot fetish

Turistirava

Mukice

Pavza pri dveh macesnih, ki sem jih cel naslednji dan gledala iz smeri.

Fižol apokalipsa iykyk

Velika Cina, Hasse-Brandler 7a+, 600m

Tokrat sva vstala še prej, ampak na dostopu nisva bila sama. Dirkala sva v hrib, da bi prehitela navezo pred nama, ko sva ju dohitela pa se je izkazalo, da gresta Dibonov raz. Nasploh naju je v Cinah presenetilo majhno število plezalcev, sploh v nekoliko težjih smereh. Iz zgodb o plezanju v Dolomitih sva pričakovala vrste pod klasikami in vsaj kakšno navezo tudi v težjih smereh. Mogoče so plezalce prestrašili negostoljubni lokalci, masa turistov iz celega sveta ali nenazadnje zasoljena cestnina. S plezanjem sva začela deset čez šest. Plezanje je potekalo gladko do najtežjih raztežjev, kjer naju je pričakala mokra poč. Tukaj se je najino napredovanje upočasnilo, ampak sva oba zmogla vse raztežaje prosto, čeprav sem v drugem, najbolj mokrem 7aju skoraj prijela komplet. Tudi izstopni kamini so bili  mokri, tako da sva izplezala po suhi alternativni varianti opisani v vodničku. Zadnje tri raztežaje je prvi plezal Peter. Izplezala sva petnajst do sedmih, v gosti megli. Skrbelo naju je, da se bova zaradi megle zgubila na sestopu, ampak razen majhnega snežišča, kjer sva se mogla privezat, na sestopu ni bilo večjih težav, samo vlekel se je. Za večerjo sva skuhala makarone s tuno.

4:50 začetek dostopa

Na dostopu sva imela konkurenco.

Sončni vzhod

6:11 sva začela plezat

Peter v prvem raztežaju

Prečka v drugem raztežaju

Tretji in meni daleč najlepši raztežaj

Drugače sem se imela fino

Spet prečka, bomber totem v luknji.

Bilo je še bolj mokro kot zgleda.

Na koncu težkih raztežajev.

Vpisna knjiga, ki sem jo jaz v bistvu zgrešila, ker sem ponesreči povezala dva raztežaja in mi je zmanjkalo štrika.

Zadnji strmi raztežaj, 6a+

18:45 sva izplezala

Cel sestop naju je spremljala gosta megla, ampak se nisva zgubila, saj je na poti dovolj možicev, pa tudi skale so tako zlizane, da se težko zgubiš.

Na koncu sestopa, skoraj pod steno.

Je bil kar dolg dan.

Najmanjša Cina, Preussova poč V, 220m

Za zadnjo smer v cinah je Peter izbral mega klasiko Preuss riss, ki je bila prvič preplezana leta 1911 in to brez klinov. Na srečo so se čez leta v smeri nabrali klini, nekaj pa je tudi skalnih ušes in mest za frende, tako da tudi mene ni bilo preveč strah v širokih kaminih. Smer se je izkazala za prav zabavno, še bolj pa sva se zabavala na adrenalinskem sestopu. Še dobro, da obvladava tehniko spusta po vrvi.

Končno ena plaisir smer, juhu

Začetek dolgega kamina, ki vodi do vrha stene.

Štanti so izdatno opremljeni.

Raznožka

Končno enkrat na vrhu, čeprav je le Piccolissima.

Adrenalinski sestop

Zanimiva oprema na abzajl pisti.

Po štirih dneh in treh preplezanih smereh, sva se vsedla v avto in končno premaknila iz parkirišča pod Cinami. Ker na ceniku piše 30 eur in 4x30 eur je 120 eur, naju je presenetilo, da je končna cena parkirišča v bistvu 240 EVROV!!! "Prijazni" gospod se naju je usmilil in nama ponudil majhen popust, tako da sva plačala 210 evrov in se čim hitreje odpeljala stran. V Misurini sva napolnila kanister za vodo in prespala na super parkingu nekje pod Monte Cristallo, 6 minut vožnje stran od plezališča Rio Gere.