Jesen je tu, čas je za južne stene in Paklo. Zadnjo nedeljo v septembru sva s Petrom preživela v Koglu. Če smo iskreni, je bilo realno še prevroče za Kogel, ampak meni se ni dalo zmrzovati v neki severni steni. Plezala sva Amonit. Jaz sem v prvem cugu, ki je ocenjen samo VII, suvereno padla na detajlu pa tudi v drugo sem komaj pofajtala čez plato, tako da me je kar skrbelo kaj naju še čaka. Na srečo so bili vsi naslednji raztežaji lažji, vsaj meni se je tako zdelo. Drugače pa huda smer z noro dobro skalo in zanimivimi prehodi. Dejansko so vsi trije detajli smeri opremljeni s svedri, drugje pa je dovolj klinov, tako da sva za dodatno varovanje uporabljala le frende in jebe, ki tokrat na srečo niso ostale v avtu. Da nisva za brezveze nosila klinov v steno, sva abzajlala kar po smeri oziroma v okolici smeri, kjer je "abzajl pista", ki je seveda nisva našla, tako da je Peter malo improviziral. Ziher je to ful bolj učinkovito kot, da bi šla peš do Virensa.
 |
| Skoraj že ogabna plata v prvem cugu, mogoče bi bila manj ogabna, če bi bilo 10 stopinj manj toplo. |
 |
| Malo sva se pohecala :) |
 |
| Edina šestica, itak je vse isto težko. |
 |
| Zadnji raztežaj :( Škoda, da je tako kratka ta smer. |
 |
| Pa je spet šlo 5 metrov prusika. |
Prvi vikend oktobra smo bili s PCL ekipo v Pakli. Tokrat se nas je nabralo kar šestnajst in za velik delež udeležencev je bil to prvi PCL izlet v Paklenico. Prvi dan sem Lenarta in Maksa peljala Brid za Veliki čekić, na Stup pa smo priplezali po Rebeki (seksi blondinka baje). Kot se spodobi smo plezali v čisto tapravem vlakcu, ču ču. Sestopili smo čez vrh Aniča kuka. Zvečer je mladina poskrbela za pijačo, starejši del ekipe pa je pripravil enkratno večerjo, meso izpod peke. Preživeli smo zabaven in za nekatere čustven večer, nato pa smo se zgodaj spravili spat, saj nas je vse čakal še en dan plezanja. V nedeljo sva s Petrom ekspresno preplezala Zenit. Petra je v enem od 6cjev na žalost malo preveč navilo. Ponavljala nisva, ker sva mislila, da se nama mudi. Na koncu sva midva čakala vse ostale, škoda. Huda smer, ocene so pa precej irelevantne, v bistvu iskreno nimajo smisla.
Motivacija za plezanje je zadnje čase bolj nizka, ampak motivacija za trening raste! Odprava se že počasi izoblikuje, samo še karte nam manjkajo. Čas teče, nič ne reče, januar se vztrajno bliža :)
