Po celem tednu dežja sva se s težkim srcem odrekla JLA in šla raje v Kogel. Jutranji pogled proti Kamniško Savinjskim Alpam ni obetal dobrih razmer, ampak motivacije je bilo dovolj, da bi šla plezat tudi v dež. Slabih razmer v Koglu sva navajena že iz leta 2021, ko sva prvič poskusila svojo srečo v Kamniški, ampak sva se morala sprijazniti z vlažno rumeno zajedo v največji megli na svetu. Tudi letos naju je pod steno pričakala megla, ampak precej bolj suha stena kot zadnjič. Med plezanjem prvega raztežaja naju je sicer presenetil kratek a precej beden naliv, ki pa naju ni odvrnil od nadaljevanja, čeprav sva bila kar namočena. Do vrha sta naju spremljala megla in sonce, klasična Kogel razmera, glede na moje omejene izkušnje. Smer je super! Skala je verjetno za slovenske hribe izjemne kakovosti, čeprav sem se na začetku ta težkega raztežaja skoraj pokakala v hlače med sprehajanjem čez sumljivo naložene bloke. Plezanje je zanimivo in izpostavljeno od začetka do konca, detajl smeri pa nepozaben, takih gibov res ne najdeš kar povsod (prečka po kolenih). Peter pravi, da ga smer spominja na Natilik v Ceusu, meni se zdi še boljša (hec). Sprehodila sva se še na vrh Kogla in se razgledala proti Skuti in njenim radiatorjem (mogoče jeseni) in se počasi odpravila v dolino.
 |
| Peter ma nov ruzak! |
 |
| Med dostopom sva se kar segrela, bilo je presenetljivo vroče, |
 |
| Dež v prvem raztežaju ... |
 |
| ... in sonce v drugem |
 |
Petru se naslednji raztežaj z oceno IV ni zdel dovolj zahteven,
zato je raje zarinil v sosednjo VI |
 |
| Težje kot zgleda |
 |
| Še dobro, da je megla, drugače bi bilo kar izpostavljeno. |
 |
| Slavna polica ... |
 |
| ... in slavna megla. |
 |
| Pogled na skuto iz zadnjega štanta. |
 |
| Afnanje |
 |
| Še dobro, da sva šla prejšnji teden Zeleniške špice. |
 |
| Abzajlat tudi še znam, recimo. |
 |
| Še sendvič za konec! |
No comments:
Post a Comment