Tuesday, September 23, 2025

Mini počitnice 2025

Za zadnji poletni vikend sva se odpravila na mini počitnice v Karnijske Alpe. Oba sva prvič plezala v teh koncih in definitivno se bova še vrnila. V soboto sva plezala nad Sappado, v strmi severni steni Cime Dieci. Peter je izbral smer del Vino, ki se je izkazala za zelo lepo, ampak kar precej zahtevno. Sedmici  na začetku smeri sta res hudi in presenetljivo lahki za oceno, presenetile pa so naju šestice, ki so se nama zdele težje od obeh sedmic pa tudi petice so kar konkretne. Plezala sva originalno desno varianto, saj je bila leva, ki je sicer težja, precej mokra. Klinov v smeri ni veliko, večinoma so samo na štantih, tako da sva bila kar počasna. V prvem raztežaju nad polico sem spet prijela nekaj sumljivega in nase vrgla ogromno skalo, ki je nekako padla na obe roki in se ustavila na nogah. Čudno, da nisem padla, še vedno ne vem kaj se je zgodilo. Skala je drugače odlična, če veš kaj smeš prijet in kaj ne. Zadnje tri raztežaje je prevzel Peter, ker moje roke niso bile več povsem operativne. Sestopila sva po slabo vidni stezici označeni z rdečimi pikami, ki pa vsake toliko izginejo, tako da sva bila presenečena, da se nisva niti enkrat zares zgubila. Med sestopom sva blizu vstopa v smer našla nekaj navrtanih športno plezalnih smeri, ki zgledajo noro! Če me ne bi bolel prst, bi mogoče celo kakšno splezala. Zvečer sva si v Osteria al Ponte v Ovaru privoščila domače njoke v divjačinski omaki in kozarec rdečega vina. Večerja je presegla pričakovanja, Peter je bil navdušen, v to gostilno sigurno še kdaj prideva. Prespala sva na parkirišču kapelice ob reki v Villa Santini. Zjutraj moj prst ni zgledal vredu, ampak itak sva se že prej odločila, da se bova v nedeljo raje dobro naspala in šla pogledat kakšno lokalno plezališče. Dopoldne sva preživela ob reki, za kosilo pa sva si ob jezeru Verzegnis privoščila razne dobrote iz italijanskega špara. Popoldne sva plezala v plezališču Masso Bonsai blizu Tolmeča. Seveda sem šla tudi jaz par smeri, ker sem neumna in se ne znam upreti 15 metrskim, rahlo previsnim, soft krimpažam v popolnem sivem apnencu. V plezališču nisva bila sama, družbo so nama delali super prijazni lokalci, ki so bili čisto impresionirani, ko je Peter flashal vse njihove projekte, haha. 

Zelo prijeten dostop, samo 1 ura hoje.

Prvi raztežaj.

Drugi raztežaj, hude poči!


Tretji raztežaj. Še več dobre skale, poči, šalce...

Platka na koncu tretjega raztežaja.

                           
                      Sedmi raztežaj.



                     

Auč! (Prst officially NI zlomljen!)

Na koncu smeri

Pridno sva se vpisala v praktično prazno vpisno knjigo, ki je sicer stara že okoli 30 let. Vrh je očitno bolj redko obiskan. 

Na vrhu Cime Dieci.

Plezališče ob vznožju stene.

Jager pa jaga.

Gnocchi al suggo di selvaggina.



Ležanje na plaži in verjetno eno zadnjih kopanj letošnje sezone.

Lago di Verzegnis

                     
                 Gužva v plezališču.




No comments:

Post a Comment

Mini počitnice 2025

Za zadnji poletni vikend sva se odpravila na mini počitnice v Karnijske Alpe. Oba sva prvič plezala v teh koncih in definitivno se bova še v...