Glazura

Vse je mokro, nič se nama ne da, ampak Peter se je že odločil, da bo v ponedeljek šprical službo, tako da je treba it nekam plezat. Želela sva v Logarsko dolino, saj naj bi ta vikend tam potekal tabor Nejca Zaplotnika, ki je bil zaradi slabega vremena na žalost odpovedan. Odločila sva se za Rjavčki vrh, za katerega sva oba prvič slišala šele letos v junijskih alpinističnih novicah. Izbirala sva med Centralno smerjo in novo smerjo Glazura, ki sta jo letos junija prva preplezala Janko Oprešnik - Zumba in Andrej Jež. Že s parkirišča sva videla, da sta obe smeri mokri, ampak druge izbire nisva imela, tako da sva se odločila za manj mokro Glazuro. K odločitvi je močno pripomogel tudi opis smeri: "Smer je dobro opremljena (sidrišča navrtana, ostalo pa je tudi kar nekaj klinov in svedrovcev na neugodnih mestih – ploščah za boljše vmesno varovanje). Za ponovitev je potrebnih še nekaj klinov in set frendov." No, v prvem raztežaju midva nisva našla nobene opreme, sploh pa ne navrtanega štanta, tako da sva se sprijaznila z rogljem. Skala v prvem raztežaju je "zelo nezdrava", tako da klinov raje nisem zabijala. V nadaljevanju smeri se pojavijo svedri, kvaliteta skale pa do detajla ostale bolj ali manj slaba. Vmes so kratki odseki belih plošč, večinoma pa je skala vse prej kot kompaktna. Najtežji raztežaj je zelo dobro opremljen in z izjemo podrtega previsa zelo lep. Jaz sem se kljub mokroti zvlekla čez na frej, Petru pa je sredi detajla odneslo nogo z mokrega stopa, tako da je raztežaj  preplezal z enim padcem. Meni se zdi za VIII- tole kar težko, ampak je res, da je bila plata pod previsom popolnoma mokra. Konec koncev je bila smer zanimiva in ni nama bilo žal, da sva šla enkrat za spremembo v malo bolj obskurno steno, sva se pa na koncu strinjala, da se verjetno ne bova prav kmalu vrnila v Rjavčki vrh. Najboljši del dneva je bila definitivno malica na mehki travici in toplem skoraj jesenskem soncu. 

                            

Ko je skala tako zanič, da še klina ne moreš zabit. Še dobro, da sem pa tja raste kakšna vejica iz stene, drugače bi pa res bolj ali manj solirala s štrikom.

"Štanti so navrtani" (tbh mislim, da sem tukaj malo zašla iz smeri)

Zelo ne-kompaktna skala.

Kompaktne bele plošče.

                        

Na koncu mokrega detajla.

Zadnji raztežaj, ki je veliko bolj ogaben kot zgleda.

Fuj😖

Ojstrica se je čez dan posušila. (Itak je zdej spet vse mokro)

Prvič letos v zmajevi votlini. To poletje nisva bila niti enkrat v Teru :(