Prejšnji četrtek sva z Evo plezali Skriti izziv v Trapezu Debele peči. Čeprav se poznava in skupaj plezava že več kot 5 let, sva se tokrat prvič spravili skupaj v hribe. Skriti izziv sva obe že predlagali, jaz Petru in Eva Blažu, ampak fanta nista bila tako navdušena nad smerjo kot midve (s Petrom sva sicer želela smer plezati v nedeljo, ampak sva šla zaradi napovedanih neviht raje v Ter). Tudi dolžina smeri in enostaven dostop in sestop sta bila ugodna, glede na to, da so bile popoldne napovedane nevihte.
Iz Ljubljane sva štartali ob šestih zjutraj in se zapeljali na Pokljuko. Očitno sva izgedali precej izgubljeni, saj naju je do parkirišča peljala prijazna gospa, ki se je nato obrnila in zapeljala nazaj dol. S Pokljuke sva do stene hodili dobro uro in pol. Čeprav sva se pod steno ob pogledu na Krmo še spraševali o smiselnosti dostopa s Pokljuke, sva se na sestopu obe strinjali, da se definitivno splača.
Vstop v smer sva s pomočjo vrisa zlahka našli, kamenček pa je odločil, da prva pleza Eva. To je pomenilo, da njo čaka tretji, najtežji raztežaj, mene pa zloglasni "krušek deluxe" v drugem raztežaju. Tako krušek deluxe, kot najtežji raztežaj sva obe preplezali v prvo, od tam naprej pa naju je čakalo lepo in lažje plezanje v dobri skali. Najtežji raztežaj sem splezala kot druga, ampak z ruzakom, tako da se mi ni zdel preveč lahek. Ker nisva želeli zapravljati časa, se mi ni zdelo smiselno, da bi ga šla v vodstvu še jaz. Najlepši del smeri je verjetno rahlo previsna poč z velikimi šalcami in noro dobro skalo v šestem raztežaju. V poči je toliko možnosti varovanja, da sem morala na štantu zabiti klin, ker sem med plezanjem porabila vso ostalo opremo. Klin sva pustili v smeri, saj se prvotni klin, ko ga obremeniš, konkretno upogiba. V istem raztežaju je na žalost obtičala tudi ena jeba. Plezali sva približno šest ur in to brez paničnih napadov in nepotrebne drame, čeprav sva v smeri mogoče pričakovali kakšen klin več. V nekaterih raztežajih bi prišel prav kakšen dodaten frend, pa tudi kladivo in kline bi kar pogrešali, če jih ne bi vzeli s sabo. Dobro opremljena sta samo drugi in tretji raztežaj, kjer je klinov dovolj, v tretjem sta celo dva svedra, v ostalih pa je več kot dovolj mest za frende, če jih imaš. Tudi na vrhu sva v prvo našli komaj vidno pot čez ruševje, ki pripelje do glavne poti, po kateri sva udobno in hitro sestopili do avta. Upam, da se nama uspe še kdaj zmeniti za kakšno smer v hribih, mogoče že letos.
 |
| Na Pokljuki je ob osmih zjutraj že zelo vroče. |
 |
| Skalno uho v šestem raztežaju (splačalo se je spakirat prusik). |
 |
| Klinov ni, tako da je orientacija včasih otežena. Na srečo je skica odlična. |
 |
| Previsna poč v šestem raztežaju. |
 |
| Že zaradi tega raztežaja se splača splezat celo smer. |
 |
| Upam, da starši ne bodo jezni, da sem en njihov star klin pustila v smeri. |
 |
| Pretepanje z ruševjem. |
 |
| Nevihto sva prehiteli. |
 |
| Selfi na vrhu. |
 |
| Zaloga piva za na Lipanco. Nobenega nisva ukradli. |
No comments:
Post a Comment